Priprava na WAS certifikat

Pred kratkim sem se odločila, da opravim izpit za WAS (Web Accessibility Specialist) certifikat organizacije IAAP. V tem članku bom opisala svojo pripravo na izpit in pa sam potek izpita.

Povedala bom, kako sem se začela načrtno izobraževati o spletni dostopnosti, kaj je bilo zame produktivno in kaj ne, ter pokazala nekaj, kar upam, da bo prišlo prav tudi vam – ne samo za izpit, temveč tudi kot hitra promoč pri bolj dostopnem spletnem razvoju.

Več dostopnosti

Med programerji pogosto vlada odpor do dostopnosti. Po svojih izkušnjah mislim, da gre bolj za napako v procesu dela kot dejansko zamero, saj se dostopnost rešuje šele v fazi testiranja oz. predaje, ne pa kot sprotno zahtevo. Posledično za dostopnost ni dovolj časa, resni problemi se pojavijo na veliko mestih, rešitve pa zahtevajo bistveno več časa in večjih sprememb.

Od junija lani dalje je spletna dostopnost v EU zakonsko obvezna (tako za javni kot zasebni sektor), kar je odličen korak, da jo podjetja in posamezniki začnejo jemati resno, predvsem pa kot del razvojnega procesa.

To pomeni, da je končno konec izgovorov, in se lahko osredotočimo na kako namesto zakaj delati spletne strani dostopne.

Moj pogled

Kot programerka spletnih strani ne želim narediti polovičnega dela in predati pomanjkljivega rezultata. Želim biti prepričana v rešitev, predvsem pa razumeti, komu in zakaj s tem pomagam.

Pri iskanju rešitev sem vedno iskala načine, ki so najbolj intuitivni in prijazni do uporabnika. In če lahko zdaj to razmišljanje, z ustreznim znanjem, razširim še na ljudi, ki brez dostopnosti sploh ne morejo uporabljati naših rešitev, potem to ni več samo dobra praksa, ampak ima dejanski pomen.

Iskanje primernega certifikata

Stranke si želijo (oz. morajo) biti skladne z zakonodajo. To v praksi pomeni, da kot podjetje, ki izdeluje spletne strani, ne moremo ugibati, ali smo naredili dovolj ali pravilno – moramo biti sigurni.

Ob iskanju opcij izobraževanja in certifikacije je bil IAAP (International Association of Accessibility Professionals) logična izbira. So mednarodno priznana organizacija, ki skrbi za definiranje, promocijo in izboljšanje dostopnosti.

Njihov WAS (Web Accessibility Specialist) certifikat je to, kar smo iskali – potrdilo o razumevanju spletne dostopnosti.

Prvi koraki

WAS Certifikat je prav to, kar trdi da je – certifikat. Na spletni strani IAAP imajo objavljen BOK (body of knowledge) – dokument, ki zajema vse tematike, ki jih moraš poznati za izpit. Nekatere so mi seveda bile poznane, nekaj pa jih je bilo tudi novih.

Februarski rok za opravljanje izpita sem ravno zamudila, kar je bilo v retrospektivi v resnici zelo dobrodošlo, saj sem tako imela čas za pripravo do sredine aprila.

Učenja sem se lotila sama, preko spleta in s pomočjo knjige Web Accessibility Cookbook, ne ravno strukturirano. Opirala sem se na prej omenjeni body of knowledge z IAAP-ove strani. Našla sem kar nekaj odličnih virov, ampak se je vsak vir fokusiral samo na en drobec tematike, ki jo izpit zajema.

Npr. spletna stran, ki odlično pojasni WCAG, ne pojasni, kako jih tudi implementirati v kodi; stran, ki pojasni različne tipe oviranosti, ne pojasni strandardov, itd. Posledično sem imela veliko kosov znanja, ne pa tudi celotne slike.

Pripravljalni tečaj

Rešitev je bil celosten tečaj o spletni dostopnosti, ki bo omogočil bolj strukturirano ucenje. Po raziskavi ponudnikov sta bila v končnem izboru Funka in Deque.

Izbrala sem Deque, predvsem zaradi priporočil na forumih. Tu je na mestu poudarek, da kvalitetni tečaji niso brezplačni, jaz pa sem imela to srečo, da mi je delodajalec plačal tečaj in namenil moj delovni čas učenju.

Tematika je bistveno širša, kot se zdi na prvi pogled. Do začetka tečaja sem mislila, da znam spletno dostopnost, a sem s tečajem spoznala še dodatne aspekte, na katere premalo pomislimo:

• Razumevanje različnih tipov oviranosti
• Kako ljudje upravljajo z vsebino
• Poznati spekter podpornih tehnologij in testiranje
• Kako velik vpliv imajo lahko majhne odločitve pri pisanju kode

Učenje

Začela sem z ročno napisanimi zapiski, saj vem, da je zame prepisovanje način, da si najbolje zapomnim. Poleg tega sem si natisnila WCAG naslove ter sezname iz tečaja, ter sproti dopisovala, kar se mi je zdelo potrebno.

Po nekaj lekcijah tečaja sem spoznala:

• Da spletna dostopnost zajema tudi kodo (vem, šokantno!), za kar prepisovanje na roko ni dober način,
• Ni prostora za dopisovanje za nazaj / razširitev tematike,
• Predvsem pa ne morem deliti znanja s sodelavci, ki se trudijo poiskati dostopno rešitev za trenutni problem.

Ideja

Na tej točki sem dobila idejo, da bi bila enostavna spletna stran dober način tako za izdelavo kot tudi deljenje zapiskov:

• Notri bi bila tematika pojasnjena na osnovni ravni (za nekoga ki nima časa/želje raziskovati v globino, ampak mu je cilj le narediti dostopno rešitev)
• Možnost dodatnega branja, da dobiš razumevanje zakaj tako
• Predvsem pa bi lahko na enem mestu zajela vse aspekte spletne dostopnosti.

V podjetju z več kot 50 razvijalci ni realno pričakovati, da bodo vsi opravili celoten tečaj ali certifikat, zato je bolj smiselno zagotoviti osnovni nivo znanja, ki izboljša razumevanje dostopnosti in posledično kodo. Dostop do vseh ključnih gradiv na enem mestu bi olajšal razumevanje in izboljšal končni rezultat.

A11y Kolega

S pomočjo AI sem si v grobem postavila okolje in zapiske začela delati kar v aplikaciji. Ločila sem jo na poglavja:

• Standardi (največji poudarek na WCAG, ampak zajema tudi ostale npr. EN 301 549)
• Tipi oviranosti
• ARIA
• Podporne tehnologije
• Testiranje z različnimi tehnologijami
• Primeri dostopne kode

Prijava na izpit

V začetku marca je IAAP odprl prijave za WAS certifikat. Iskreno, bila sem kar presenečena, saj je treba že na prijavnici pokazati ustrezno raven znanja in izkušenj (3-5 let) ter priložiti življenjepis, da sploh lahko dostopaš do izpita.

Odgovorjena vprašanja na prijavnici nanesejo 15 A4 strani v MS Word – če sem bila prej presenečena, sem bila sedaj v šoku.

Po tednu čakanja sem dobila epošto, da so me sprejeli kot kandidatko za opravljanje izpita in si lahko izberem datum. Izbrala sem sredino aprila.

Sledil je mesec intenzivnega učenja in ponavljanja, na dan izpita pa priprava prostora.

Izpit

Izpit sem opravljala preko spleta, pri njihovem zunanjem ponudniku. Na dan izpita sem ustrezno pripravila mizo, umaknila praktično vse stvari na dosegu roke, izklopila in prekrila dodatne ekrane, itd.; o postopku sem bila obveščena vnaprej.

Potek izpita in tip vprašanj ni bil presenečenje, saj imajo na IAAP spletni strani dokaj podroben opis, kako izpit poteka, kaj vsebuje, in tudi nekaj primerov vprašanj.

Izpit poteka v angleščini, ima 75 vprašanj, ki so razdeljena v 3 tematske sklope. Za reševanje sta na voljo 2 uri časa, brez distrakcij in pomoči. Odgovarja se z A/B/C/D opcijami. Če angleščina ni tvoj materni jezik, si upravičen do dodatne ure časa.

Na rezultat izpita se čaka 4-6 tednov, tako da sem ga na srečo dobila ravno med pripravo tega članka. Z veseljem sporočam, da sem izpit uspešno opravila in pridobila WAS certifikat!

Ne bom trdila, da je bil to izid, ki sem ga z gotovostjo pričakovala, saj sem imela po izpitu mešane občutke. Verjamem pa, da je moje predznanje, interes do tematike, predvsem pa znanje programiranja, pripomoglo k pozitivnemu rezultatu. Sodelavka, ki je tudi šla čez izpit, ga je tudi uspešno opravila, in tako ima ekipa sedaj dve strokovnjakinji za spletno dostopnost.

Cena

Cena WAS izpita pri IAAP-u je približno 470 €, kar za posameznika ni majhen strošek, zato se mi zdi bolj realen scenarij, da se za certificiranje odloči podjetje – predvsem kadar želi zagotoviti usposobljen kader za zagotavljanje skladnosti pri naročnikih.

Poleg samega izpita je dodaten strošek predstavljal še pripravljalni tečaj – 270 €. Čeprav tečaj tehnično ni nujen za opravljanje izpita, se je meni izkazal kot zelo koristna investicija za celostno razumevanje dostopnosti.

V mojem primeru je oboje našteto kril delodajalec.

Med manjše, nenujne stroške pa lahko prištejem še fotokopije in prej omenjeno knjigo, kar nanese približno 80 €. Vse skupaj torej nanese 820 €.

Za pripravo je bilo potrebnega kar nekaj časa. Poleg nekaj let praktičnih izkušenj s pisanjem kode sem porabila približno dva meseca za namensko učenje. Na mestu je tudi poudarek, da je podjetje to prepoznalo ter mi omogočilo čas za učenje znotraj delovnega časa.

Kot že omenjeno, ni realno da gre vsak razvijalec ali vnašalec spletne vsebine preko tega procesa. Na tej točki bi še enkrat želela omeniti aplikacijo A11y Kolega, ki združuje tematike spletne dostopnosti in služi kot uporaben vir reference za večino težav z dostopnostjo, s katerimi se kot ekipa pogosto srečujemo.

Zaključek

Poleg tega, da sem pridobila WAS certifikat, sem preko celotnega procesa tudi napredovala z znanjem, in tako bo moja koda boljša, rezultat pa bolj dostopne spletne strani.

Kot že omenjeno, sem ena od dveh razvijalk s tem certifikatom v Agiledrop ekipi, a nisva edini v podjetju z omenjenim znanjem. Z dostopnostjo se ukvarjamo že kar nekaj časa, tako na projektih za javni sektor kot tudi za nevladne organizacije in zasebni sektor.

Poleg tega pa aplikacije z zapiski nisem odpisala. Pri Agiledropu smo se odločili, da jo dopolnimo in brezplačno objavimo na spletu kot A11y Kolega. Služi kot odličen pripomoček, če vas področje zanima ali pa potrebujete hitro referenco pri delu.

Če pa imate bolj specifične težave z dostopnostjo, ki jih ne morete rešiti s pomočjo A11y Kolega, ali pa potrebujete pregled strani, vam bomo pri Agiledropu z veseljem priskočili na pomoč. Oglejte si, kako vam lahko pomagamo do bolj dostopnih spletnih strani, ali pa nas direktno kontaktirajte s specifičnimi vprašanji.